Nov dom
Moj že precej zaprašen blog - meni ljuba zapuščina študentskih in poštudentskih let, številnih razmišljanj, refleksij, iskanj, ustvarjalnosti mladostne duše ... - je dobil nov dom.
Moj že precej zaprašen blog - meni ljuba zapuščina študentskih in poštudentskih let, številnih razmišljanj, refleksij, iskanj, ustvarjalnosti mladostne duše ... - je dobil nov dom.
Ah, ja, kako živcira ta občutek, ko se še jezit ne moreš na Boga, da te pušča samega…
Po malem smo se že ozirali proti slavnostnemu jubileju, ko se je nenadoma poslovil. Prav mirno, kot sveča včasih tako spokojno dogori, da skoraj ne opaziš, kdaj je plamen ugasnil.
V teh dneh iščemo samotne in sproščujoče trenutke v naravi. Na srečo je naša dežela vsepovsod polna čudovitih kotičkov, ki kar čakajo, da jih odkrijemo.
Kot številne zdomce, je tudi mene začetek izrednih razmer ujel v prestolnici. Da ne bi morebitne okužbe nesel domov, sem se odločil nekaj časa ostati v samoizolaciji kar tam.
Iskrena hvala za tvoje dosedanje odlično opravljeno delo! Najbrž se niti približno ne zavedam, kolikokrat si posredoval, me rešil iz nevarnih okoliščin ali me usmeril na pravo pot.
Dokler je nevarnost tam daleč, na tujem, jo zlahka odpravimo, ko pa začne dihati za ovratnik in postane osebna …
Pišem iz bunkerja svoje sobe, oborožen z žajfo in razkužilom. Ne, ne divja vojna, vsaj ne v klasičnem smislu. Boj poteka proti zahrbtnemu in s prostim očesom nevidnemu sovražniku.
Sodobne ženske postajajo (vsaj v mestih) izredno nedostopne. Zdaj pa je postal nezaželen celo stik z očmi.
Drago Jančar nas skozi osebna doživljanja oseb vedno znova opominja, da vojne niso (le) epske bitke, osvajanja in zmagoslavje, temveč predvsem tragedija, beda, krutost, nespamet.